Ko vidimo na trgovini s prehranskimi dopolnili napis športna prehrana, se marsikateri izmed rekreativnih tekačev vpraša, če to res kar potrebuje? Nekateri se zazrejo tudi v svoj krožnik in začnejo razmišljati ali riž, riba in solata, ki jo tisti hip jedo, res ni primerna prehrana prehrana za njihovo rekreativno vadbo, ki jih čaka popolde. Mogoče potrebujejo še kak prašek, tabletko ali vitamin?
Ki jim bodo dali energijo, zdravje in vitko linijo skoraj brez muke. Tako pravijo trditve »športnoprehranske industrije«.
Zakaj športna prehrana?
Poglavitni cilj športne prehrane je zadostitev energijskih in hranilnih potreb vsakega športnika športnika. Ne glede na to kakšna »vrsta« športnika je in tudi če samo občasno teče na bližnji hrib.
Športna prehrana, je pravzaprav le prilagoditev normalne prehrane ki v tem primeru vsebuje zadosti energetskih snovi (ogljikovih hidratov in maščob) in beljakovinskih virov, ki zagotavljajo vadbo, vse kar je potrebno za kakovostno telesno regeneracijo in adaptacijo na trening, za ohranjanje njegovega zdravja in preprečevanje poškodb.
Količina energije iz posameznih makrohranil (ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob), količina mikrohranil (predvsem vitaminov, mineralov, antioksidantov) in vode, ki jo posameznik potrebuje, je individualna. In ravno pojem »individualnosti« je tisti, ki določa, kaj bomo poleg tistega kar je našem vsakodnevnem krožniku vnesli v usta.
Za vrhunskega športnika je športna prehrana pravzaprav kar prehranska strategija, ki mu bo omogočila da bo zdrav in da bo čimbolj učinkovito vadil. Vrhunski športnik zaradi zahtevne regeneracije potrebuje prehransko strategijo tudi v dnevih, ko ne vadi! Podobno velja za zelo ambicioznega rekreativnega športnika.
Za vse preostale, pa je potrebno le nekoliko prilagoditev normalne prehrane. Praški in druga dopolnila skoraj niso potrebni. Raje vključite na jedilnik energijske vire, ki vas hitro oskrbijo z energijo med in okoli športne aktivnosti. V ta »razred« spadajo tudi oblike živil, ki jih sicer smatramo za »nezdravo« hrano, na prime r«beli strupi. In če razmišljamo še nekoliko naprej, so športne trgovine polne cukra in drugih prehranskih virov, ki vi jih lahko opredlili kot nezdrave.
Individualnost nekoliko podrobneje
Da si boste laže predstavljali kaj pomeni individulno prilagojena prehrana, si poglejmo kaj določa športnikove prehranske potrebe.
Športnikove potrebe so odvisne od:
- spola,
- zdravstvenega stanja
- starosti,
- vadbenega stimulusa (pogostost, intenzivnost in čas trajanja vadbe),
- dejavnikov okolja,
- genetskih dejavnikov.
Pri vnosu energije in posameznih hranil je nujno tudi športnikovo željo oziroma potrebo glede sestave telesa, ki bo primerna za šport s katerim se ukvarja. In, ne nazadnje, ko se športnik odloča kaj bo pojedel, da bo zadostil prehranskim potrebam, je smiselno upoštevati tudi prehranske želje in okuse posameznika. Če ima nekdo rad krompir, potico ali zelje, je za vsa ta živila nekje mesto na njegovem jedilniku!
Prioriteta športne prehrane je vsekakor zadosten energijski vnos.
Diete, kjer se pretirano manipulira z vnosom energetskih hranil in niso prilagojene presnovnim potrebam športnika so lahko zdravju na krajši ali daljši rok škodljive!
Zmogljivost posameznika je namreč neposredno povezana z energijskim vnosom, zato je zadostno uživanje energijskih hranil, ena od pomembnih prehranskih prioritet pri športniku.
- Zadosten energijski vnos neposredno določa, ali bo športnik v telo vnesel tisto hrano, s katero bo zagotovil hranila, ki so pri njem ključno gorivo (predvsem ogljikove hidrate in delno maščobe) in drugo hrano, ki zagotavlja vitamine in minerale ter druga ne-energetska mikrohranila, nujna za optimalno delovanje telesa in zdravje.
- S prilagajanjem vnosa energije, vplivamo na telesno sestavo športnika (na delež mišic, maščevja in vode) in na ta način zgradimo telesni ustroj, primeren za določen šport.
- Vnos energije neposredno vpliva na hormonski in imunski sistem v telesu.
- V zahtevnih okoliščinah, kot so velik, dolgotrajen napor in tekmovanja, ko je pogosto moteno delovanje prebavil (ni apetita, tiščanje v želodcu, driska), je za zadosten vnos energije, ki je odločilen za športnikov uspeh, potrebno prilagoditi obliko vnosa hranil.
Ker posameznik pogosto ne ve kako naj prilagodijo normalno prehrano zahtevam posameznega športa, je smiselno da se o tem pogovorijo s strokovnjakom ali se dodatno izobrazijo (glej vir).
Vir:
ROTOVNIK-KOZJEK, Nada, KNAP, Bojan, MLAKAR-MASTNAK, Denis. Priročnik klinične športne prehrane. 1. izd. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije – ZŠZ, 2015.